Spet doma

Po enem tednu počitnic v Termah Čatež smo danes prispeli domov. Bilo je kar v redu.

Prejšnjo soboto smo prispeli, razpakirali potovalke in se udobno namestili v počitniški hišici. Na kosilo smo se odpravili na pice. V okolici smo našli okrepčevalnico, kjer pa smo bili precej razočarani. Pice so bile v redu, ampak bolj moteče so bile stvari, kot so npr. umazane mize, čuden pribor in podobno.
Po kosilu smo malo počili, potem pa se odpravili na sprehod med hišicami v kampu, privoščili pa smo si tudi sladoled. Njam! Okus Jogurt z gozdnimi sadeži zažiga!
Ko smo prišli nazaj v hišo smo še malo gledali TV, potem pa se spravili spat. Kot ponavadi prvo noč nisem spal nič kaj dobro.

V nedeljo smo si dopoldne privoščili kopanje v poletnem delu Termelne Riviere. Na srečo je bilo vreme čudovito. Nekaj časa sem bil v vodi, nekaj časa pa sem se pekel na soncu. Na srečo se me je letos rjava barva prijela in nisem dobil kakšnih hudih opeklin. Juhu!

Tokrat smo za kosilo pojedli ostanke pic od sobote in meso, ki ga je mami vzela s sabo od doma.

Ko smo šli popoldne malo naokrog pa sva s sestro zagledala povabilo na spremljanje finala svetovnega prvenstva v nogometu na velikem zaslonu v športnem centru hotela. Sicer nisem nek navdušenec nad nogometom, ampak to sem si preprosto moral ogledati. In tako se je zgodilo... Okrog 19.00 sva se s sestro odpravila proti športnemu centru. Do 19.30 sva si v bližini ogledovala stojnice z oblačili in igračami, potem pa sva se napotila iskat pot do športnega centra. Za tiste, ki še ne veste, pa boste nekoč ta center iskali: ko vstopite v zgradbo, ki ima velik napis Termala Riviera, greste skozi restavracijo na levi strani do vrat, nad katerimi pa je že napisano, da se tam nahaja fitnes in ostale reči.
No, pričakoval sem ogled v podobnem stilu, kot je to po TV, ko sediš v gostilni, mogoče igraš biljard, zraven pa gledaš še na zaslon. Ampak bilo je precej drugače... bolj nekako kot kino, čeprav je skupina Italijanov (bilo jih je nekje med 10 in 20) pričarala pravo navijaško vzdušje. Bili so namreč precej glasni. Ko so Italijani dali gol, so se Italijani, ki so sedeli zraven nas tako razvneli, da te kar stisne v trebuhu (vsaj mene, ki nisem vajen teh zadev).

OK, gremo naprej... ponedeljek.
Zjutraj smo se odpravili v Brežice, da bi nakupili hrano, mami pa je skupaj zbrala še tiste nalepke za razna darila v Sparu in Mercatorju. Poleg hrane sva si z mami vzela še vsak eno žepno knjigo. Jaz sem izbral biografijo enačbe E=mc2. Ker so mi te zadeve precej zanimive, se mi popoldne ni ljubilo na bazen, ampak sem raje prebral to knjigo. Govori pa precej o izdelavi atomske bombe, tudi o tekmi, kdo bo prvi izdelal atomsko bombo med Nemci in Američani, saj je imelo to velik pomen na izid 2. svetovne vojne. Več izveste, če si priskrbite to knjigo.

No, mami pa si je kupila roman Prebujna domišljija Olivie Joules. Tudi to knjigo sem prebral, ampak šele včeraj. Govori o modni novinarki, ki jo pošljejo v Miami na predstavitev neke pomlajevalne kreme, njena prebujna domišljija pa ji začne praviti, da je urejen Francoz Pierre na zabavi v resnici Osama Bin Laden. Sledi veliko zapletov, ampak zgodba se kočna srečno, kot ponavadi. Celo zgodbo preberite sami.

Za kosilo smo jedli čevapčiče, ki jih je mami že pripravljene za peko kupila v trgovini, popoldne pa smo se namakali v bazenu.

V torek pa smo jedli v neki drugi gostilni, v katero smo se potem vračali vse do konca tedna.

V sredo pa je prispel na počitnice še mamin brat, ki mora po poškodbi razgibati ramo.
Popoldne smo se spet kopali.

V četrtek nč posebnega.

Včeraj pa sem, kot sem že omenil prebral roman Prebujna domišljija Olivie Joules.

Danes pa sem že doma!