Bil na Čemšeniški planini

Danes (ob času začetka pisanja je še sobota), sem bil po kakšnem letu ali dveh končno spet na Čemšeniški planini (nekaj čez 1200m nadmorske višine). Očetova sestra (torej moja teta), moj bratranec in sestrična, sestra in očetova teta smo se odpravili z avtomobilom mimo prvin po gozdni poti, tako, da nam je ostalo le še kakšne pol ure hoje do vrha. Jaz bi sicer imel raje, da bi avto pustili že na prvinah, ampak se žal že kažejo osemdeseta leta očetovi teti, ki ne zmore več predolgih poti (pred nekaj leti je še ogromno pešačila). Aja, še ura: od doma smo se odpravili okrog pol devetih.
Ko smo prispeli na vrh (zase ne morem reči, da sem bil ravno izmučen), smo se usedli v senco in popili nekaj zalog, ki smo jih prinesli s sabo. Sestra in bratranec sta bolj razposajene narave in sta kmalu začela plezati po drevesih v bližinil, jaz in sestrična pa sva ju opazovala. Potem smo se pa otroci odpravili proti Tinetovi koči, oz. na mesto, kjer bi jo lahko videli, če bi imeli časovni stroj in zavrteli čas na obdobje pred 2. svetovno vojno. Potem smo se vrnili in počakali teto ter očetovo teto, saj sta se tudi onodve odpravili nekam. Ko smo ju dočakali, smo šli v planinsko kočo in si naročili kosilo (jaz sem jedel govejo juho, ker sem precej izbirčen in ni bilo zame nič boljšega). Sprva smo načrtovali, da bi za sladico vsak pojedel še en zavitek (češnjev), a smo si premislili in naročili za vse samo 1 zavitek, ki smo ga razdelili, ker so bile porcije pri kosilu ogromne (spet bom 2 tedna delal trebušnjake, da bom pokuril te kalorije... malo pretiravam, ampak se bom pa moral potruditi).
Kupili smo še kartice, ki smo jih napisali na Čemšeniški planini, potem pa jih odnesli v dolino. Sedaj čakamo junaka, ki se bo javil, da jih bo nesel na pošto.
Okrog dveh popoldne smo se odpravili nazaj proti avtu, potem pa smo se odpeljali domov in ugotovili, da so mrvo nad našo hišo (kar precej velik travnik) že pospravili na varno. Nekaj je je stric (očetov brat, ki je tudi prevzel kmetijo po smrti dedka) prodal, ostalo pa je spravil na skedenj.

Aja, naj še pojasnim kaj je mrva in podobno, ker včasih pride prav na kakšnem kvizu:
mrva - prva košnja trave v letu
otava - druga košnja trave v letu
otavič - tretje košnja trave v letu

Nisem prepričan če se ravno tako napiše, ker je edini vir ustno izročilo (vsaj zame) in malo ugibam, kako iz našega narečja spravit besede v čimbolj pravo slovenščino. SSKJja pa nimam pri roki.

Potem se sem usedel za računalnik in prižgal program za radio (poslušam preko interneta, Radio Salomon mi je precej kul, sem pa odprt za nove ideje). Pogledal sem še kaj je novega na internetu in presnel Ninja želve za bratranca.

Potem nisem počel nič zanimivega. Prevedel sem nekaj navodil za mape v igri Enemy Territory (vso dokumentacijo o mapah, ki se igrajo na moje strežniku ponavadi prevedem). Prevodi so na strani et.pyslovar.org (klikni na ime mape pri podatkih o strežniku).

Potem sem še delal neke vaje za hujšanje (za vse, ki imaste kakšne pametne ideje, mi prosim pišite še v komentarje k tem prispevku, zgubiti moram še najmanj od 5 do 15 kg).
Sem pa zadnje čase precej dobre volje. Če sem npr. še pred nekaj meseci brez energije sedel pred računalnikom, zdaj kar skačem od energije... med tednom grem skoraj vsak dan na igrišče v Čemšenik (ja, ponovno se vklapljam v družbo), čeprav je v eno stran pol ure hoje, si enostavno vzamem čas. Zadnjič mi je uspelo celo zadeti prvi gol v moji karieri med tekmo (ki ni bil prosti strel ali kaj podobnega). Se moram pohvaliti, da nisem ravno odličen pri nogometu. Košarka mi gre nekako bolje, čeprav, če padem malo iz vaje, ne zadanem nobenega koša. Kakor hitro dobim občutek za koš, ga tudi hitro izgubim, če ne vadim.

Uživajte, kjerkoli že ste!